Klopotec počasi kleklja odsotne in zamolkle tone, kot bi koval na nakovalu usode. Kanja se z razprtimi krili serpentinasto spušča s kobaltnega neba in pristane na vrhu starega macesna. Njegova krošnja je kot filigran iz alabastra, ki se razrašča v lapidariju bogov. Med skalami ždi golobica in gruleče moli. Maj je že zdavnaj mimo.