Zbujamo se ob oddaljenem bobnenju topov. To nas spomni, da zunaj še obstaja življenje. Spomni nas na vonj po zemlji v gozdu in rezek mraz v konicah prstov neke daljno pozabljene zime. Nekje je vojna s plameni, ki sikajo visoko v nebo, črnimi oblaki in vonjem po kerozinu. Prestrašeni ljudje potrebujejo gotovost, da so na pravi strani, tolažbo in pomoč. Zato se obrnemo na modrega oraklja. Ta nam odgovori v obliki zastave, ki jo moramo izobesiti, preden lahko mirno zaspimo naprej.