Pohorje jeseni

Ne pišem, ko sedim na suhem listju bukev
in sonce reže mojo silhueto
v ostro senco na travi.
Samo sedim.
Veter premika krošnje in listje 
in liste mojega zvezka.
Rumeni metulj utripa s krili
in se usede na bilko.
Kobilica leze po slamnatih brveh.
Nebo je barve vetra.
Gole veje macesna ga drobijo
v majhne zaplate.
Uležem se.
Storži smreke kot prsti
kažejo name.