V moji glavi je tišina poletnega jutra. Opazujem, kako sonce počasi spreminja odtenke zelenih barv in slika iz zgodnje romantike počasi polzi v impresionizem. Tukaj ni škržatov. Čebele skrbijo za glasbeno podlago. Tema je le variacija okoli enega tona, med tem, ko imajo ptiči vsak svoj solo. Včasih se zdi, da se uglašujejo, zato je vse skupaj podobno vaji velikega džezovskega orkestra. Pod lipo sedi pesnik in piše partituro. Svoje pero namaka v Brazilsko črnino.